Normiranec ali zaposlitev: davki, prispevki in DDV 2026

Ponudba za zaposlitev in ponudba za sodelovanje prek s. p. lahko na prvi pogled delujeta podobno. Pri eni je naveden mesečni bruto, pri drugi znesek računa. Toda ti številki predstavljata različni stvari.

Za smiselno primerjavo normiranega s. p. in zaposlitve je treba izračunati letni preostanek po davkih, prispevkih in povezanih stroških ter posebej oceniti socialne pravice in poslovna tveganja. Pri dejavnosti je pomemben tudi DDV: njegov vpliv je precej odvisen od tega, ali prodajate potrošnikom ali podjetjem s pravico do odbitka.

Nižja davčna obremenitev lahko pomeni več denarja za posameznika, vendar sama po sebi še ne pove, katera možnost je zanj ugodnejša.

Najprej razjasnimo, katere možnosti primerjamo

Normirani s. p. ni posebna oblika zaposlitve. Gre za samostojno opravljanje dejavnosti, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Pri odločitvi zato ločujemo dve vprašanji:

1. Ali bo oseba delala v delovnem razmerju ali samostojno opravljala dejavnost?
2. Če bo opravljala dejavnost, ali bo davčno osnovo ugotavljala z normiranimi ali dejanskimi odhodki?

Pri dejanskih odhodkih je za obdavčitev pomembna razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, pri normiranih pa zakonsko določen obseg odhodkov. Vir: FURS – določitev načina ugotavljanja davčne osnove.

Prav tako polni in popoldanski s. p. nista neposredno primerljiva. Pri popoldanskem s. p. je oseba praviloma že socialno zavarovana iz zaposlitve za polni delovni čas. Pri presoji normirane obdavčitve je pomemben tudi obseg zavarovanja iz samozaposlitve, za katerega veljajo posebni pogoji. Vir: FURS – pogoji za normirance v letu 2026.

Bruto plača, strošek delodajalca in prihodek s. p. niso ista kategorija

Pri zaposlitvi je koristno ločiti tri zneske:

Bruto plača je izhodišče za obračun prispevkov zaposlenega in dohodnine.

Neto plača je preostanek po teh obveznostih in obveznem zdravstvenem prispevku.

Celoten strošek zaposlitve poleg bruto plače vključuje še prispevke delodajalca, regres, povračila stroškov in druge relevantne izdatke.

Pri podjetniku je prihodek izhodišče, iz katerega mora financirati prispevke, davek in poslovanje. Znesek na izdanem računu zato še ni njegov osebni zaslužek. Če račun vključuje DDV, tudi celotno nakazilo kupca ni njegov prihodek.

Za primerjavo z vidika podjetja, ki delo plačuje, potrebujemo enak skupni proračun, pri čemer upoštevamo tudi morebitni odbitek DDV. Za primerjavo z vidika posameznika pa nas zanima, koliko mu ostane in katere obveznosti še pokriva sam.

Kako je obdavčen polni normiranec v letu 2026?

Pri polnem normirancu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, se do 60.000 evrov prihodkov prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov. Ob 20-odstotni stopnji dohodnine to pomeni štiri odstotke davka od tega dela prihodkov.

Pri 48.000 evrih prihodkov je izračun naslednji:

Nad 60.000 evri prihodkov se normirani odhodki ne povečujejo več. Pri polnem normirancu se za del davčne osnove nad 72.000 evri uporablja 35-odstotna stopnja. Štiriodstotne obdavčitve zato ne moremo posplošiti na vse prihodke ali vse normirance. Vir: FURS – davčne stopnje in normirani odhodki za leto 2026.

Poleg dohodnine mora normiranec plačevati še prispevke.

Kolikšni so prispevki pri 48.000 evrih prihodkov?

Višine prispevkov ne moremo določiti samo iz prihodkov tekočega leta. Pomembni so podatki preteklega leta, trajanje zavarovanja, morebitne začetniške oprostitve in druge okoliščine.

Za naš primer predpostavimo, da podjetnik:

1. posluje kot polni normiranec vseh 12 mesecev;
2. je tudi v letu 2025 ustvaril 48.000 evrov prihodkov in plačeval minimalne prispevke;
3. nima začetniške oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
4. nima posebnosti pri zavarovanju ali odsotnosti.

Za določitev zavarovalne osnove se razliki med prihodki in normiranimi odhodki prištejejo obračunani obvezni prispevki preteklega leta. Znesek se nato zmanjša za 25 odstotkov in pri celoletnem poslovanju preračuna na 12 mesecev.

Ob navedenih predpostavkah znaša tako izračunana mesečna osnova približno 1.048 evrov. Ker je nižja od predpisane najnižje osnove, se prispevki obračunajo od zakonskega minimuma. Vira: pravilnik o določanju zavarovalne osnove, ZPIZ – prispevki samozaposlenih.

Minimalni mesečni prispevki se v letu 2026 spreminjajo:

Zneski vključujejo obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. Za oktober–december izračun predpostavlja nespremenjene zneske glede na zadnjo objavljeno tabelo FURS, dostopno ob pripravi članka. Prikazane so obveznosti za posamezne mesece, ne razvrstitev nakazil po datumu plačila. Vir: FURS – mesečne tabele prispevkov.

Minimalni prispevki niso trajno zagotovljeni vsakemu podjetniku. Če se podatki za določitev zavarovalne osnove spremenijo, se lahko spremeni tudi višina njegovih obveznosti.

Koliko normirancu ostane po poslovnih stroških?

Normirani odhodki so davčna kategorija. Dejanski stroški pa so izdatki, ki jih mora podjetnik plačati.

Mednje lahko sodijo programska oprema, računalnik, računovodstvo, najem prostora, zavarovanja, oglaševanje, poslovne poti in storitve zunanjih izvajalcev. Pri normirani obdavčitvi ti stroški davčne osnove ne zmanjšajo še dodatno, zmanjšajo pa denar, ki ostane podjetniku.

Ob 4.800 evrih dejanskih letnih poslovnih stroškov dobimo naslednji primer:

To pomeni 2.792,16 evra mesečno v letnem povprečju, pred osebnimi življenjskimi izdatki in morebitnim oblikovanjem rezerve.

Poslovni stroški so v tabeli navedeni po upoštevanju morebitnega odbitka DDV. Če podjetnik DDV ne more odbiti, mora med stroške vključiti tudi neodbitni DDV.

Posamezni meseci so lahko zelo različni. Del preostanka bo podjetnik morda namenil rezervi za obdobja z manj naročili. Rezerva ni dodaten davek ali že porabljen poslovni strošek: denar ostaja njegov, vendar ga ne porabi za tekoče življenje.

DDV: zakaj je pomembno, komu prodajate?

Normirana obdavčitev in DDV sta ločena sistema. Podjetnik je lahko normiranec in hkrati identificiran za DDV ali pa pri domačih dobavah uporablja oprostitev za male davčne zavezance.

Pri 48.000 evrih letnih prihodkov obveznost obračunavanja domačega DDV ne nastane samodejno samo zaradi višine tega zneska. Preveriti je treba tudi promet preteklega leta, morebitno prostovoljno vključitev in posebne transakcije.

Osnovni prag za oprostitev je 60.000 evrov letnega prometa na ozemlju Slovenije. Če je v tekočem letu preseženih 60.000 evrov, ne pa tudi 66.000 evrov, praviloma sledi obračunavanje DDV od začetka naslednjega leta. Pri preseganju 66.000 evrov obveznost nastane že med letom. Za določene čezmejne transakcije veljajo posebna pravila. Vir: SPOT – identifikacija za DDV.

Naslednji primeri predpostavljajo običajno domačo storitev, obdavčeno po splošni 22-odstotni stopnji. Za posamezne storitve lahko veljajo drugačna pravila. Vir: FURS – DDV.

Pri prodaji potrošnikom je odločilna končna cena

Fizična oseba, ki storitev kupi za zasebno uporabo, DDV ne more odbiti. Zanjo je zato pomemben celoten znesek računa.

Če podjetnik za storitev želi prejeti 100 evrov brez DDV, potrošnik plača 122 evrov. Če trg sprejme višjo končno ceno, podjetniku ostane enak prihodek brez DDV.

Če pa je kupec pripravljen plačati največ 100 evrov skupaj z DDV, se znesek razdeli drugače:

DDV lahko zviša ceno za kupca ali zmanjša prihodek podjetnika pri nespremenjeni končni ceni. Kako se učinek razdeli, je odvisno od konkurence, povpraševanja in možnosti prilagajanja cen.

Enaka razlika je pomembna na letni ravni. Če podjetnik obračunava 22-odstotni DDV in od potrošnikov skupaj prejme 48.000 evrov, to pomeni približno 39.344,26 evra prihodkov in 8.655,74 evra obračunanega DDV.

To ni isti primer kot 48.000 evrov prihodkov brez DDV, uporabljen v našem izračunu. Za tak prihodek bi morali kupci ob 22-odstotnem DDV skupaj plačati 58.560 evrov.

Pri prodaji podjetju je ključna pravica do odbitka

Podjetje, ki storitev uporabi za svoje obdavčene transakcije in izpolnjuje pogoje za polni odbitek, lahko zaračunani DDV praviloma odbije.

Pri računu za 100 evrov in 22 evrov DDV plača 122 evrov, vendar po odbitku DDV njegov strošek storitve praviloma znaša 100 evrov. Zato ga DDV običajno manj obremeni kot končnega potrošnika, čeprav lahko vpliva na denarni tok.

Sama identifikacija kupca za DDV še ne zagotavlja polnega odbitka. Pri oproščenih dejavnostih, zasebni uporabi ali zakonskih omejitvah je odbitek lahko omejen oziroma izključen. Vir: Evropska komisija – obračunavanje in odbijanje DDV.

Normiranec lahko odbija vstopni DDV

Normirani odhodki sami po sebi ne preprečujejo odbitka DDV. Če je podjetnik v običajnem sistemu DDV in izpolnjuje pogoje, lahko odbije DDV od upravičenih poslovnih nakupov.

Pri nakupu računalnika za 1.220 evrov, od tega 220 evrov DDV, lahko tako ob polni upravičenosti do odbitka njegov strošek znaša 1.000 evrov. Podjetnik, ki uporablja oprostitev za male davčne zavezance in nima pravice do odbitka, praviloma nosi celoten strošek 1.220 evrov.

Vključitev v DDV zato vpliva tako na prodajne cene kot na stroške nabav. Vira: Evropska komisija – odbitek DDV, oprostitev za mala podjetja.

Ali država zaradi DDV od normiranca prejme več?

Podjetnik, ki obračunava DDV, poleg dohodnine in prispevkov državi odvaja tudi obveznost iz obračuna DDV. Pri običajnih transakcijah je to razlika med obračunanim DDV od prodaje in upravičenim odbitkom DDV od nabav.

Pri 48.000 evrih domače prodaje brez DDV bi po 22-odstotni stopnji obračunal 10.560 evrov DDV. Če bi imel še 1.056 evrov upravičenega vstopnega DDV, bi razlika za plačilo znašala 9.504 evre.

Toda ta znesek ni neposredno primerljiv z dohodnino in prispevki zaposlenega:

1. Pri prodaji drugemu podjetju lahko kupec zaračunani DDV odbije. Prodajalčevo nakazilo zato ni v celoti dodaten prihodek države na ravni celotne verige.
2. Če isto storitev potrošniku proda podjetje, v katerem delo opravi zaposleni, se lahko DDV obračuna tudi pri tej prodaji.
3. Tudi zaposleni in samozaposleni plačujeta DDV pri svoji osebni potrošnji.

Pri primerjavi je treba ločiti obremenitev zaslužka, DDV od prodaje in DDV pri končni potrošnji. Podjetnikova vloga pri pobiranju DDV je pomembna, vendar iz nje brez primerljivega poslovnega scenarija ne moremo sklepati, da država zaradi njegovega statusa prejme več kot pri zaposlitvi. Vir: Evropska komisija – delovanje sistema DDV.

Pri zaposlitvi upoštevajte celoten letni paket

Primerjavo pogosto začnemo in končamo pri mesečni neto plači. Za letni pregled je treba vključiti še druge prejemke, do katerih je zaposleni upravičen.

Mednje sodijo regres za letni dopust, zimski regres, povračila prehrane in prevoza ter morebitni drugi prejemki glede na pogodbo in pogoje dela. Regres za letni dopust in zimski regres sta zakonski pravici. Vira: ministrstvo – regres za letni dopust, inšpektorat – zimski regres.

Pri izračunu veljata dve pomembni pravili.

Prvo: ohranite enak proračun. Če primerjate skupni letni strošek zaposlitve z letnim plačilom izvajalcu, morajo biti vsi prejemki zaposlenega in pripadajoče obveznosti vključeni v ta strošek. Dodatkov ne morete prišteti k že izračunani plači in obenem ohraniti istega skupnega stroška.

Drugo: ločite nakazila od razpoložljivega dohodka. Povračilo prevoza poveča nakazilo zaposlenemu, vendar je povezano tudi z izdatkom za pot. Če od prihodkov podjetnika odštevate povezane stroške, morate primerljivo doslednost uporabiti tudi pri zaposlenem.

Na končni neto vplivajo še osebne okoliščine, na primer vzdrževani družinski člani in druge olajšave. En sam izračun zato ne velja za vse zaposlene.

Koliko časa lahko dejansko zaračunate?

Za samostojnega izvajalca ni dovolj vedeti, koliko znaša njegova urna ali dnevna cena. Oceniti mora tudi, koliko dela bo lahko zaračunal.

Poleg izvajanja storitev čas porabljajo priprava ponudb, pridobivanje strank, administracija, izobraževanje in organizacija poslovanja. Pri načrtovanju je treba vključiti še dopust, praznike in možne odsotnosti.

Uporabno izhodišče je:

Letni prihodki od storitev = dosegljiva cena brez DDV × realno število zaračunljivih ur.

Pri tem pazite na dvojno odštevanje. Če je podjetnik v preteklem letu že ustvaril 48.000 evrov prihodkov in je v tem času koristil dopust, mu prihodkov za isti dopust ne zmanjšujemo ponovno.

Če pa prihodke šele načrtuje na podlagi neprekinjenega dela, mora odsotnosti vključiti v projekcijo. Razlika med doseženim letnim prihodkom in teoretičnim prihodkom ob polni zasedenosti je za primerjavo bistvena.

Prispevki pomenijo tudi zavarovanje

Nižji prispevki lahko povečajo trenutni denarni preostanek. Vendar pri primerjavi ne smemo spregledati osnov, od katerih se določajo posamezne socialne pravice.

Samozaposleni je ob izpolnjenih pogojih upravičen do bolniškega nadomestila. To se ne določa neposredno iz njegovega prometa, temveč iz predpisane osnove; pomembna sta tudi razlog in trajanje odsotnosti. Vir: ZZZS – višina bolniškega nadomestila.

Pri pokojnini sta med ključnimi dejavniki pokojninska osnova in dopolnjena pokojninska doba. Daljše plačevanje prispevkov od nižje osnove lahko zato vpliva na prihodnjo pokojnino, vendar povezava ni preprosto sorazmerna. Vir: ZPIZ – odmera starostne pokojnine.

Za osebno odločitev je smiselno pripraviti dva ločena pogleda: koliko denarja ostane danes in kako so urejena tveganja bolezni, starosti ter prekinitve dela. Prihodnjih pravic brez ustreznega izračuna ne pretvarjajte v navidezno natančen letni »neto«.

Zakaj dividende niso neposredna alternativa plači?

Pri primerjavi s poslovanjem prek družbe se pogosto pojavi vprašanje izplačila dobička.

Za leto 2026 se davek od dohodkov pravnih oseb plačuje po 22-odstotni stopnji. Pri običajnem izplačilu dividende fizični osebi sledi še 25-odstotna obdavčitev preostanka. V poenostavljenem primeru brez drugih prilagoditev skupna obremenitev znaša 41,5 odstotka. Vira: FURS – DDPO, Finance – primerjava obdavčitve različnih virov dohodka, Tanja Smrekar, 19. 10. 2026.

Toda dobiček družbe je kategorija po odštetju stroškov, prihodek s. p. pa pred njimi. Izplačilo dividende tudi samo po sebi ne uredi statusa in socialnega zavarovanja osebe, ki v družbi dela.

Podobno donos od delnic ali oddajanja nepremičnine zahteva širši pogled: koliko kapitala je bilo vloženega, kakšni so stroški, koliko časa nastaja donos in kakšno tveganje izgube prevzema lastnik.

Davčne stopnje lahko primerjamo. Za primerjavo ekonomskega položaja pa potrebujemo še te podatke.

Pogosta vprašanja

Ali normiranec plača samo štiri odstotke?

V določenem prihodkovnem razponu in ob izpolnjenih pogojih toliko znaša dohodnina glede na prihodke. Poleg nje plačuje prispevke in krije poslovne stroške. DDV se obravnava ločeno.

Koliko normirancu ostane pri 48.000 evrih prihodkov?

V našem primeru po 1.920 evrih dohodnine, predvidenih prispevkih 7.774,08 evra za leto 2026 in 4.800 evrih poslovnih stroškov ostane 33.505,92 evra. Izračun velja ob navedenih predpostavkah in za 48.000 evrov prihodkov brez obračunanega DDV.

Ali mora normiranec pri 48.000 evrih prihodkov obračunavati DDV?

Ne samodejno zaradi tega zneska. Pomembni so tudi promet preteklega leta, prostovoljna vključitev in vrsta transakcij. Pri poslovanju s tujino lahko obveznosti nastanejo tudi pod domačim pragom.

Ali lahko normiranec odbija DDV od poslovnih nakupov?

Da, če njegov status v sistemu DDV in posamezni nakup omogočata odbitek ter so izpolnjeni predpisani pogoji. Normirani odhodki pri dohodnini sami po sebi ne preprečujejo odbitka DDV.

Ali so prihodki normiranca primerljivi z bruto plačo?

Neposredno ne. Prihodek dejavnosti mora pokriti tudi poslovanje, medtem ko bruto plača ne zajema vseh stroškov delodajalca. Najprej je treba uskladiti izhodišče primerjave.

Od odločitve do prvega računa

Ko razumete svoje davke, prispevke in stroške, lažje postavite ceno svojega dela in načrtujete poslovanje.

Ko pa odprete svoj normirani s. p., lahko prvi račun brezplačno izdate z Normiračunom. Vnesete stranko, dodate opravljene storitve, preverite podatke in izdate račun.

Brezplačno izdajte svoj prvi račun z Normiračunom

Pripravljeno na podlagi podatkov in uradnih pojasnil, preverjenih do 19. oktobra 2026. Praktični primer uporablja navedene predpostavke; za osebno primerjavo upoštevajte svoje dejanske prispevke, stroške, DDV status in pogoje dela.