Normiranci 2026: prihodkovne meje, davki, prispevki in DDV

Pravila za davčno leto 2026. Vsebina preverjena 13. 10. 2026.

Koliko prihodkov lahko imaš kot normiranec? Koliko davka plačaš in kaj velja za prispevke ter DDV? V tem vodiču najdeš ključna pravila za obstoječe normirance in za tiste, ki šele razmišljate o odprtju s.p.

Najprej pomembna razlika: normiranec ni posebna pravna oblika, ampak način obdavčitve. Pravno si še vedno s.p.; normiranstvo pomeni, da pri izračunu davčne osnove uporabljaš normirane odhodke.

Prihodki, davčna osnova, davek, prispevki in DDV so različne stvari. Prihodki zato niso znesek, ki ti po vseh obveznostih in dejanskih stroških ostane za osebno porabo.

Polni ali popoldanski s.p.: kaj je pomembno za normiranstvo?

Za ugodnejšo obravnavo je odločilen obseg obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve. Pogoj je izpolnjen, če to zavarovanje dosega najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

To pomeni, da ni dovolj pogledati samo oznake »polni s.p.«. FURS pojasnjuje, da pogoj lahko izpolni tudi nekdo, ki je vse leto iz samozaposlitve zavarovan za šest ur na dan.

S.p. ob redni zaposlitvi, pogovorno »popoldanski s.p.«, tega pogoja običajno ne izpolnjuje. Enaka davčna pravila veljajo tudi za druge, ki zahtevanega obsega zavarovanja ne dosežejo.

Pri davku preverjaš zavarovanje v letu izračuna. Pri prihodkovni meji pa ga preverjaš za vsako od dveh predhodnih let posebej.

Vir: FURS: pojasnilo pogoja zavarovanja po noveli ZPZR-A.

Koliko prihodkov lahko ima normiranec v letu 2026?

Za obstanek v sistemu normiranih odhodkov se presoja povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let, ugotovljenih po pravilih o računovodenju. Gre za prihodke iz dejavnosti, ne za neto zaslužek.

1. 120.000 € prihodkov na leto v povprečju dveh let, če zavarovalni pogoj izpolniš v obeh letih.
2. 50.000 € prihodkov na leto v povprečju dveh let, če pogoja ne izpolniš v nobenem od obeh let. Sem običajno spada popoldanski s.p.
3. 85.000 € prihodkov na leto v povprečju dveh let, če pogoj izpolniš samo v enem od obeh let.

Če povprečje preseže ustrezno mejo, moraš v naslednjem davčnem letu preiti na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi odhodki. Točno dosežena meja še ni preseganje.

Za obstanek v letu 2026 se upoštevata leti 2024 in 2025. Za obstanek v letu 2027 spremljaj prihodke in zavarovanje iz let 2025 in 2026.

Primer: eno leto 100.000 €, drugo leto 140.000 €

Povprečje izračunaš tako: (100.000 € + 140.000 €) ÷ 2 = 120.000 € na leto.

Če zavarovalni pogoj izpolniš v obeh letih, prihodkovne meje za obstanek ne presežeš. Posamezno leto imaš torej lahko več kot 120.000 € prihodkov. Tudi eno zelo uspešno leto pa lahko dvoletno povprečje dvigne nad mejo.

Te meje se uporabljajo tudi pri vstopu v normiranstvo. Če si v predhodnih letih posloval/-a le del leta, pri vstopu velja sorazmerna prilagoditev. Pri povezanih osebah in prenosih dejavnosti veljajo dodatna pravila, zato ob odprtju ali ponovnem vstopu preveri svoj primer posebej.

Vir: ZPZR, 6. člen, odstavki 3, 4, 9, 13, 14 in 16.

Koliko davka plača normiranec?

Najprej izračunaš davčno osnovo: prihodki − priznani normirani odhodki = davčna osnova. Nato na osnovo uporabiš davčno stopnjo.

Normirani odhodki so znesek, ki ga za davčni izračun prizna zakon. Niso tvoji dejanski stroški poslovanja.

Če v letu izračuna izpolniš zavarovalni pogoj

1. Kot normirani odhodki se prizna 80 % prihodkov do 60.000 €.
2. Za del prihodkov nad 60.000 € se dodatni normirani odhodki ne priznajo.
3. Davek znaša 20 % davčne osnove do 72.000 €.
4. Pri višji osnovi znaša davek 14.400 € + 35 % dela davčne osnove nad 72.000 €.

Če zavarovalnega pogoja ne izpolniš

1. Kot normirani odhodki se prizna 80 % prihodkov do 12.500 €.
2. Kot normirani odhodki se prizna 40 % dela prihodkov od 12.500 do 30.000 €.
3. Za del prihodkov nad 30.000 € se dodatni normirani odhodki ne priznajo.
4. Davek znaša 20 % davčne osnove do 33.000 €.
5. Pri višji osnovi znaša davek 6.600 € + 35 % dela davčne osnove nad 33.000 €.

Višja stopnja 35 % velja samo za presežni del davčne osnove, ne za vse prihodke. Ta dohodnina je dokončni davek in se ne všteva v letno davčno osnovo za dohodnino.

Vira: ZDoh-2, 59. člen, in ZPZR, 7. člen.

Primer davka pri 30.000 € prihodkov brez DDV

Če zavarovalni pogoj izpolniš, se prizna 24.000 € normiranih odhodkov. Davčna osnova je 6.000 €, davek pa 1.200 €.

Če pogoja ne izpolniš, se prizna 10.000 € odhodkov za prvih 12.500 € prihodkov in 7.000 € za naslednjih 17.500 €. Skupaj je to 17.000 € odhodkov, 13.000 € davčne osnove in 2.600 € davka.

Prispevki in morebitni DDV v teh izračunih niso vključeni.

Prispevki normiranca so ločena obveznost

Normiranstvo ti ne določa posebnega sistema socialnih prispevkov. Pri samozaposlitvi so prispevki odvisni od zavarovalne osnove in tvojega položaja. Za dejavnost kot postranski poklic veljajo posebni prispevki.

Davek iz dejavnosti in prispevke plačuješ ločeno. Zato izračunanih 1.200 € davka iz zgornjega primera ne predstavlja vseh tvojih obveznosti do države.

Aktualni znesek preveri v eDavkih in v preglednicah FURS za ustrezni mesec. En mesečni znesek ne velja za vse normirance.

Vir: FURS: prispevki za socialno varnost in aktualni zneski.

Ali je normiranec lahko DDV zavezanec?

Da. Normiranstvo in DDV sta ločena sistema. Normiranec lahko uporablja oprostitev obračunavanja DDV, je identificiran zaradi določenih čezmejnih transakcij ali pa je običajen DDV zavezanec.

Za s.p. s sedežem v Sloveniji je pri oprostitvi za male davčne zavezance osnovni prag 60.000 € letnega prometa brez DDV na ozemlju Slovenije. Upoštevata se preteklo in tekoče koledarsko leto:

1. Če si 60.000 € presegel/-la že v preteklem letu, moraš biti zaradi tega identificiran/-a od 1. januarja tekočega leta.
2. Če oprostitev uporabljaš in v tekočem letu presežeš 60.000 €, vendar ne presežeš 66.000 €, potrebuješ identifikacijo s 1. januarjem naslednjega leta.
3. Ob preseganju 66.000 € moraš pri obdavčljivih dobavah začeti obračunavati DDV že s transakcijo, s katero presežeš prag. Zahtevek DDV-P2 oddaj pravočasno prek eDavkov.

Določene storitve podjetjem v EU ali prejem določenih storitev iz tujine lahko zahtevajo identifikacijo tudi pod temi pragovi. Obveznost je odvisna od vrste posla in morebitnih posebnih oprostitev.

DDV prometa ne enači s prihodkovno mejo za normiranstvo. Prav tako nižji promet sam po sebi ne pomeni odjave že identificiranega DDV zavezanca.

Vira: FURS: identifikacija za DDV ter Pravilnik o izvajanju ZDDV-1, 161.b člen.

Kdaj oddaš davčni obračun?

Za leto 2026 moraš praviloma oddati davčni obračun DDD-DDD prek eDavkov do 31. marca 2027. Pri prenehanju dejavnosti in drugih posebnih primerih veljajo drugačni roki.

Če šele odpiraš s.p., moraš normiranstvo pravočasno priglasiti. Ni samodejno vključeno že zato, ker odpreš s.p.

Vira: eDavki: koledar oddajanja obrazcev, in FURS: registracija dejavnosti.

Pogosta vprašanja o normirancih

Ali normiranec vedno plača 4 % davka?

Ne. Ob izpolnjenem zavarovalnem pogoju je davek od prvih 60.000 € prihodkov 4 % teh prihodkov. Brez tega pogoja enak izračun velja le za prvih 12.500 €. Nad tema zneskoma se prizna manj normiranih odhodkov. Prispevki in DDV so ločeni.

Ali pri meji 120.000 € šteje vsak posamezen letni prihodek?

Za obstanek odloča povprečje dveh zaporednih predhodnih let. Meja 120.000 € velja, če v obeh letih izpolniš zavarovalni pogoj. Za druge primere veljata meji 50.000 € oziroma 85.000 €.

Ali davek in prispevki povedo, koliko mi ostane?

Ne. Za dejanski zaslužek moraš upoštevati tudi dejanske stroške poslovanja in morebitne DDV obveznosti. Normirani odhodki so davčna kategorija, ne denar, ki si ga dejansko porabil/-a.

Ali pregled vključuje napovedane spremembe ZIURS?

Ne. Na dan 13. 10. 2026 ZIURS še ni veljaven; PISRS ga prikazuje kot predpis v pripravi. Ta pregled zato uporablja veljavna pravila ZDoh-2 in ZPZR z novelo ZPZR-A. Status ZIURS v PISRS.

Kaj preveriš zdaj?

Preveri svoj obseg zavarovanja, prihodke za leti 2025 in 2026 ter morebitne DDV obveznosti. Za davek in prispevke si sproti dajaj denar na stran, rok za davčni obračun pa vpiši v koledar.

Pregled je namenjen običajnemu s.p. Pri začetku ali prenehanju dejavnosti, povezanih osebah in drugih posebnih okoliščinah preveri pravila za svoj primer posebej.

Želiš biti na tekočem? Prijavi se na obvestila Normiračuna in prejmi pregled ključnih pravil ter obvestila o pomembnih spremembah.